Hooreejo leydi Senegaal Makki Sal, tiiminii hannde njillu mum to rewo Senegaal ngu o fuɗɗinoo gila ñalnde Hooree-biir, 12/06/2021. Ko njillu ɓooyngu dumiingu hakke yontere (12-19 Korse 2021). O yilliima heen diiwal St. Louis e diiwal Maatam. Ko ɗeeɗoo diiwe ɗiɗi soomi ko wonno hanki leydi Fuuta Tooro to bannge Senegaal. Ndeke eɗen mbaawi wiyde he nder ndee ɗoo yontere, laamu Senegaal eggi fayti Fuuta Tooro.
Njillu nguu yeeyniraa ummoraade he laamu leydi ndi ko wonnde ko ngu njillu faggudu, kono sikke alaa, tawa kadi geɗe goɗɗe keewɗe ene coomii heen. Ko adii fof eɗen ciftina wonnde Makki Sal hayso tawii o jibinaaka he nder Fuuta, kadi o nehaaki toon ne, o innitortoo ko wonde Fuutanke nde tawnoo ko toon jibnaaɓe makko ɗiɗi fof ngiwi koɗoyi Siin, leydi Seereraaɓe, he wuro Fatik ngo o jibinaa ngo. Gila nde Makki Sal fuɗɗi dowlude he dawrugol e jogaade yiɗde foɗanaade ko toowi he nder laamu Senegaal, o fuɗɗii fooɗtude asli makko fuutankaagal, nde tawno pulaar wiyi, “doole liingu ko ndiyam”, kadi rokkata semmbe he dawrugol ko dañde ɗo ɓaarii. Ndeke Makki faamii law, wonnde so omo yiɗi sippireede o liɓa ala e sago fuutankooɓe njeyee e ngemmbuɓe mo.
Hakkunde Makki Sal e Fuutankooɓe ko Jiilatooɗo ɗo Waali e Jiilatooɗo mo Waaldi
Hayso tawii Makki ene hatojinnoo e Fuutankooɓe walla tan mbiyen Fulɓe Senegaal fof e kuuɓal ne, Fuutankooɓe (fulɓe fof) ne ene katajinnoo e dawriyanke tiiɗɗo tolniiɗo hono ɗo Makki ɗo ni. Nde tawnoo aduna ko pooɗondiral koonguuji, te gila Senegaal heɓti ndimaagu mum dawrugol, hooreeɓe tato ardiiɓe leydi ndii ɓee hay gooto e mum en wonaano pullo, kadi fulɓe ɓee ene njogitii wonnde ɗemngal mum en, Pulaar, ko jaɓɓangal walla ngal heɓaani ko ɓe cikki foti won’de jojjannde maggal, haa ɓuri teeŋtude to bannge jaayndeeji, ko wayno rajo walla tele. Ko hono noon ne to bannge faggudu e ɓamtaare, Fuuta, hono no ko ɓuri heewde e dowri Senegaal, alaa ko laamu ngu waɗi toon. Ɗiiɗoo sababuuji fof ndenti waɗi, nde Makki fuɗɗii ŋabbude e ƴeestaade he nder dawrugol Senegaal haa jikkeeji ndañaa e wonnde omo waawi ardoyaade leydi ndii, Fuutankooɓe (Fulɓe fof) pelliti heedde caggal makko ngam jinngande mo e heedande mo sabu enɗam, kono kadi ngam ɗaminaare ma o safranɓe kala ko wonnoo rafiiji maɓɓe. Nde pooɗondiral jappeere yontunoo Fuutankooɓe fof keedti caggal makko, mballimo haa o ɗafti lefol laamu Senegaal, o fiilaa Hooreejo leydi Senegaal. So goonga Fuutankooɓe tan walla Fulɓe tan mbaawaa lamminde neɗɗo tawa Senegaalnaaɓe heddiiɓe ɓee njantaani heen, hono no hay leñol gootol walla renndo wooto he nder Senegaal waawa lamminde kanun tan ni, kono ballal Fuutankooɓe e Fulɓe Senegaal fof ene mawnunoo he ko addani Makki Sal dañde poolgu. Kanko e hoore makko ne omo taƴnorii ɗum, sabu o seeraani e wasoraade yimɓe lanndaaji goɗɗi ɗii, wonnde Fuuta ko leydi makko panndundi (titre foncier).
So Makki dañii ko yiilotonoo e Fuuta, Mbele Fuutankooɓe ne ndañii ko njaakorinoo e makko?
So alla, laaɓndal ngal fotnoo wonde ko mbele Senegaal dañnii ko yaakorinoo e Makki, sabu mbiyɗen ko Senegaalnaaɓe jeyaaɓe he diiwaanuuji ɗii kala denti cuɓii Makki Sal ngardini ɗum leydi Senegaal, hayso tawii ballal Fuuta ene mawni heen. Kono Pulaar wiyi, “so dene mbaɗaama e jeynge wootere kala woyata ko hoore mum”. Kala ko waawi ligganaade Senegaal ne so yettaaki Fuuta ne, Fuutankooɓe mbaawata tan ko wiyde ɗawaama he huunde nde njogii jojjannde hono no Senegaalnaaɓe heddiiɓe ɓee ni.
Hooreejo Makki Sal, laamiiɗo leydi Senegaal
He manndaa Makki gadano, hakkunde makko e Fuutankooɓe ene welnoo no njommbaw ni, nde tawnoo ɓe ndañi koko ɓe meeɗaano dañde, ɗuum woni hooreejo leydi Pullo, mo ɓe mbaawi faarnoraade. Nde o fooɗondiraa lefol laawol makko ɗiɗimol kadi ɓe mbaɗi no ɓe mbaɗnoo adannii, ɓe keedi caggal makko ɓe mballimo.
Caggal nde o heɓi ɗiɗimol noon, hankadi fuutankooɓe ɓee puɗɗii artirde hakkillaaji mum, puɗɗi yuurnitaade e miijaade. Sabu nganndii dañde laamiiɗo pullo, nattii wonde koydol sabu waɗii waɗtii. Kono mbele hannde ɓe katojini ko e dañde laamɗo pullo tan walla ko laamɗo ittanoowoɓe caɗeele e joote ɗe ɓe ngoni he dow mum ɗee. Laamɗo balloowo ɓe haa faggudu maɓɓe ɓamtoo; ɓe ndaña laabi berkaaɗi e pomuuji ɗi ene njulyultondira jeeri e waalo. Laamɗo mahanoowo ɓe cafrorɗe e duɗe leslese, hakkundeeje haa jaaɓihaaɗtirde tawa ɓiyɓe maɓɓe njahataa janngoyde he gure ɗo ngontoyta tumarankooɓe. Laamɗo ballowo ɓe ɓe ndaña ndiyam mbelɗam tawa wonaa boyli ɓulli ɗi ndiyam mum en laaɓaani sellaani, kono hayɗaam ko maa waɗanee dawol walla kiirndol goɗɗungol nde dañee. Laamɗo ballowo ɓe e peeje ngam sukaaɓe maɓɓe mbaawa jooɗaade he leydi mum en, ngollo heen tawa njolaani e laaɗe ene kalkoyoo he nder geejuuji. He ndaɓɓa, no Senegaalnaaɓe ɓee fof ni, Fuutankooɓe ne mbaɗtii laaɓndaae koye mum en, hol nafooree laamu nguu waawi jogaade he nguurndam mum en. He oon bannge noon, Fuutankooɓe ɓee ellee ene ɗeɓi yawande Makki Sal. Hayso tawii won ko o waɗi ne e ɓe njiɗnoo ko ɓuri, kadi eɓe ɗamininoo e makko ko ɓuri ɗum. Ko ɗuum waɗi gila o heɓi manndaa makko ɗiɗimo ɓe puɗɗi ŋormaade e wiyde ɓe cuwaa yiytaade tawo e laamu makko. Jooni kam nii wonaa ŋormaali, ko gulaali daaɗe maɓɓe dow e ɓe kollira mette maɓɓe. Kala falnde hannde nde njahɗaa he nder Fuuta, ma a hawru e fiiliiɓe leppi boɗeeji ene ngoytoo ngoƴaaji falnde mum en. Ɗal boom, ɗum ɗeɓii wontude no diɗɗal dartiyankooɓe ni. Won heen inniri koye mum en ko “Fuuta Tampii” walla “Makki Yeeƴcito Fuuta”.
So leydi Fanndundi Waɗtii fooɗondireede, alaa e sago, jom leydi Ummoo.
Seppo Diɗɗal “Fuuta Tampi” ngam woytaade caɗeele Fuutankooɓe
Dille baɗnooɗe he nder Senegaal tuma nde lunndiyanke, Usmaan Sonko jaggaa ndee, jibinii kulhuli mawɗi he nder leydi ndi, haa ɓuri teeŋtude noon e wonande laamiiɓe ɓee e wonndiiɓe mum en. Gila ndeen, banngeeji ɗiɗi ɗii kala (laamu ngu e luutndiiɓe ɓe) ceeraani e jarribaade weeyo ngoo ngam yiɗde anndude mbele filñitannde waɗnoonde ndee jibini ɗum ko mette koɗɗe e ɓerɗe yimɓe ɓee, gaddanɗe ɗum en fellitde sooɗaade juuɗe mum en he laamu Makki Sal e yahdiiɓe mum haa laaɓa, walla mbele ko ɗum henndu wirtinoondu tan, jooni ndu daarii kadi huunde heen fof ruttima ɗo wonno? Te suɓngooji diiwe e falndeeji 2022 nana cooynee natti woɗɗude. Ndke noon, holi fof e nokkuuji Senegaal ɗo ngoon ƴeewndo ɓuri welde waɗde haa fota e “leydi panndundi ndii” ɗuum woni Fuuta Tooro? Ndeke kala ko waawi addude Makki e dawriyankooɓe fuutankooɓe he nder Fuuta ne, yiɗde ñaastaade galle maɓɓe kam ko kanum ardii.
Nafoore ne kay ene woodi he nguu-ɗoo njillu
So ngoonga aduna oo haa waɗi feggere, dawrugol ko fuunti tan ɓuri heewde heen; ko meeɗi tan haari alaa heen. So tawii ko noon wadde, eɗen mbaawi wiyde garaangal Hooreejo leydi o, Makki Sal he nder Fuuta won nafoore yiyaa heen.
Ko adii fof, wonde mo yontere he nder Fuuta, addanii hakkillaaji Senegaal fof heedtude e Fuuta. Ɗuum ene addana kala Senegaalnaajo teskaade wonnde Fuuta ko hettere he nder wertaango Senegaal, ndeke noon ko nokku jarɗo wattude hakkille. Te kadi kala ɗo o jaɓɓanoo heen, ɓe njiyii teeyangal yimɓe, eɗen nganndi ɗuum ko huunde nde dawriyankooɓe mbaɗtata hakkille, nde tawnoo kala ɗo ɓe njehi ko ndaartoyde yimɓe tan nawiɓe toon. Ndeke noon, kala laamiiɗo leydi ndii janngo walla yiɗi fooɗanaade lefol laamu, maa jaran ɗum yaɓɓude koyɗe mum yaha toon mbele ene heɓe ballal Fuutankooɓe. He dawrugol noon, ene anndaa, so a yiɗii faggitaade yimɓe alaa e sago wooda ko puuntirɗaa ɗum en.
Kala nokku kadi ɗo o darinoo, o udditii ɗoon huunde ko wayno opitaal, duɗal, kallu gudoroŋ, poŋ,walla kam huunde ko wallata e ɓamtaare falnde ndee. So o udditaani ne o fawii ɗoon haayre, ɗuum wona eɓɓoore nde laamu nguu fodani joom mum en maa waɗe, foti gasi ko e taweende makko walla ko e laamu woɗngu ngaroowu.
Pon Weendu Booseyaabe
Tele RTS 5 Maatam
Resorde Pinal Fulɓe Aañam-Godo
Ene jeyaa e ɗiin eɓɓooji, ɗiɗi ɗi ngannduɗa so woodoyii ma waɗan pinal Fulɓe e ɗemngal Pulaar nafoore mawnde. Ɗuum woni RESORDE PINAL FULƁE-ECOMUSEE FULBE- AAÑAM GODO e Tele RTS 5 Maatam. Resorde ganni ko huunde mawnde e pinal leñol wallore e waawde hiɓindaade pinal mum e daartol mum. Ko hono noon so tele waɗaama e diiwal he, hayso tawii wonaa pulaar tan haaletee heen ne, yaama kam pulaar ɓura yaajde heen, nde tawnoo ko Fulɓe ɓuri heewde he nder diiwal he. Ndeen noon maa ɗuum wallu Fuutankooɓe e waawde tabitinde ɗemngal maɓɓe Pulaar. Sabu ma ustu ko ɓesnguuji maɓɓe katojinta he ndaarde teleeji kaalooji ɗemɗe goɗɗe haa caayora heen ko. Ko goonga ɗemɗe ɗee kala ko Senegaalnaaje, kono neɗɗo kala ene yiɗi faarnoraade ko o jey.
E nokkuuji keewɗi ɗi o darinoo ne, yimɓe ɓee ngoytiima ko woni caɗeele mum en e ngoƴaaji mum en. O fodaanii ɗum en maa laamu ngu waɗ feere no ñawndiri ɗeen caɗeele e no humtiraniɓe haajuuji maɓɓe. Hayso wona fof jogori waɗeede nii, eɗen nganndi, waasataa heen kam ko waɗaa.
To bannge koongu leñol, aaha, ɗuum ne yejjittaake! Yiyde hooreejo leydi Senegaal ara he nder Fuuta, tuggude gila ɗo Fuuta fuɗɗi haa ɗo haaɗi, kala ɗo o darii o haaldata e Fuutankooɓe ko neenewal mum en pulaar, wonaa farayse walla ɗemngal goɗngal tawa ko maa nantinee, ɗuum so tawii tan ko alla haaldetee ene wela kala ɓiy Pullo. Alaa ko haali noon yiyde hooreejo leydi Senegaal e nder reedu Fuuta ene wertanaa “tapis rouge” gardeeɓe ene taarii ɗum no dariiɗo galle laamorɗo ni, ene hucciti e Senegaalnaaɓe ene haalda e mum en e Pulaar, ma mbiyaa laamu Senegaal koko eggi ene artiraa he Fuuta.
Makki Sal, ñemtinirɗo dawruyankooɓe Fulɓe
He nder jaɓɓotonooɓe Makki he nder Fuuta ɓee heewɓe heen ko sukaaɓe, hatojinɓe e dañde ñemtinirɗo, nde tawnoo ko noon hakkille cukayel mahiraa. Ko yiyde neɗɗo gonɗo hunde walla baɗoowo huunde, o jogitoo e hakkille makko wonnde miin dee miɗo yiɗi wayde no oo nii somi mawnii. Kadi ɗuum ene addanamo rewde e laawol ngol ene fayra mo e ɗuum ɗoon. Ko goonga wonaa Makki adii arde he nder Fuuta tawi ko hooreejo leydi. Kono ko seerndi Makki e Seengoor, Abdu Juuf walla Abdullaay Wadda, ko ɓeen so ngarii kaalata ko ɗemɗe lohotooɓe. Ndeke maa ɗuum addan ɓiyɓe Fuutankooɓe sikkude ɗuum wonaa geɗal mum en, maa taw ko woɗɓe ɓee tan njey. Maataw ni ko ɗuum waɗi Fuutankooɓe heewɓe wonɓe he laamu ene kersiratnoo haalde Pulaar e nder golleeji mum en walla ni kula feeñikinaade wonnde ko Fulɓe. Ɗuum natti ko he sahaa Makki Sal.
Hooreejo Makki Sal ene salmondira e sukaaɓe Fuuta
Like this:Like Loading…
Related