Ngannden mawɓe men, ko huunde nde pot-ɗen himmirande, ngam mo kala e maɓɓe ko suudu ganndal, kadi won ko ɓe perani en, so laawi (laabi) labaaɗi kuccanɗi ɓural e ɓamtaare. E ndee tonngoode ngaddaten ko gorko paarnorɗo, mo hakkille deeƴɗo, ganndo paamɗo hare ndimaagu. Mawɗo mo golle mum ɓuri heewde e haala, ngaddu ɗen, tawi e jaati ko kanko laaɓani en reedu o jonni en huunde (jubbannde) e nguurndam makko, oon woni Ceerno Aliw MBAALO, yo Geno ɓooynu mo e jeese men.
Aliw Mbaalo, jibinaa ko hitaande 1943 to saare wi’eteende Kumpaŋoor he nder tunndu Fuladuu, ndu ngenndi Gine Bisaawo.
Nde o heɓi duuɓi jeeɗiɗi, o naɓaa jaŋde Al-Qur-aana to saare wi’eteende : Ñantiida Fulɓe, ɗuum ko he hitaande 1950, o woni toon fotde duuɓi seeɗa, o ittaa toon, o naɓoyaa tin (kadi) jaŋde to saare wi’eteende : Kaataba Alfaa.
Ko he hitaande 1959, o yalti ngenndi Gine Bisaawo, o yahi to ngenndi Senegaal, he saare wi’eteende : Mediina Elhajji Aali Caam, o woni ɗoon he juutɗe miñiraaɗo neene makko, neene gootoneene makko, ko ɗoon o fuɗɗii jaŋngude defte ñaawooje diine Lislaam (Sariya) he duɗal ceerno Alfaa Ibrahiima Baalnde.
He hitaande 1960, o yahi to Fuuta Tooro, ngam ɓeydoyde jaŋde makko to saare wi’eteende Podoor. Ko he hitaande 1965, o yahi to Dakaar, ko toon o naatti he duɗal Farankoo-Arab, ngal Alhajji Ibrahiima Ñas, ɓaawo ɗuum, o yahi jaŋngoyde to ngenndi Tuunus, ɗuum ko he hitaande 1970, ko toon o woni haa he hitaande 1973, o naatti he ngenndi Faransi, ndengar mi he ngenndi Farasi ndee, naattumi he jaŋngude ɗemngal Faransee, njaŋngu mi ngal, haa keɓmi tolno seedanfaagu C. A. P. He hitaande 1977, o yahi guurte to ngenndi Misira (Egypte), ko toon o tawnoo Ceerno Jiggo Tafsiiru, nde o gasni guurte makko, o arti he saare Bordoo ngenndi Faransi, ko he saare Bordoo, o fuɗɗii jaŋngude ɗemngal Pulaar, gila ndeen, o mbo tawaa he jagge daraniiɗe wuurnude pinal leñol Fulɓe e jaŋngude e jaŋngingol ɗemngal Pulaar. O mbo tawtoraa he mago : Kummba reeno dewgal wonaa paɗe, o winndii deftere wi’eteende ɓellere Pulaar. Kadi gila hi taande 2012, o mbo udditi duɗal Pulaar to saare wi’eteende Siñcaŋ Suleymaan he tunndu Koldaa, jaŋngata heen ko sukaaɓe e mawɓe o mbo yoɓa jaŋnginoowo o fotde :30 000 CFA, kala lewru.Fulɓe kala na nyaagoo Geno yo Ceerno Aliw MBAALO juut balɗe malee, o sella, o hisa, ngam nguurndam makko, ko nguurndam lenyol.
SOH Muusaa