Kohoowo men tedduɗo, hono Persidaa Maki SAL, Hooreejo Dowla Senegaal, teddinirii en kadi, ngol woni laawol 3ol gila oktoobar 2017, jaɓɓaade en to Galle makko Laamorde too, ngam ƴeewden ɗo golle eɓɓo men Resorde Pinal Fulɓe nde Aañam Godo ɗee tolnii. Ɗum waɗnoo ko ñande altine 14 settamburu 2020 saanga waktuuji 5 e feccere.
Eɗen ciwtoro noon wonde Maki SAL, Hooreejo Dowla oo, jaɓɓiima en :
- e jiidigal ngal o okkunoo laamɗo men Fulɓe, hono Muhammadu Barkinɗo Aliyu Mustafaa, Laamiiɗo Fommbina, mbo Yolaa, to Niiseriyaa, Gardiiɗo teddungal Tabital Pulaaku Winndere, saanga nde njaltu-ɗen e konngere Tabital Pulaaku Winndere waɗanoonde ɗoo e Dakaar, to Otel King Fahd, hakkunde 6 e 7 mee 2016. Jiidagal ngal waɗnoo ko ñande 8 mee 2016;
- ñande 10 oktoobar 2017, e ko faati e eɓɓoore Resorde Pinal Fulɓe ndee: ñande heen, yimɓe Aañam Godo ngarii tawtoreede; yimɓe Goomu Yeeso kadi, e ngardiigu miñi men Sammba Ture, ngarii; diɗɗal nelaaɓe Tabital Pulaaku Winndere ne ngarii, tawi woni heen ko sakiraaɓe men ɓe ARP-TPS, e ngardiigu Hooreejo men Alhajji Alfaa Aamadu Jallo, mbo nganndu-ɗaa ko oon batu tan umminnoo mo gila Gine-Konaakiri;
- e jiidigal kadi, e ko yowitii e eɓɓoore men Resorde Pinal Fulɓe haa jooni, ñande 22 awril 2018. Ko ñande heen kadi Persidaa Maki SAL teeŋtinani en pellital mum duysude en e nder cihnugol ndee ɗoo eɓɓoore hesre, faayidinde no feewi, wonande Renndo Fulɓe kam e Afrik fof;
- e oo ɗoo ojaas 4o, dokkaaɗo Tabital Pulaagu, mbo woni 3° e ko yowitii e eɓɓoore Resorde Aañam ndee, ko ɗoo Maki SAL Hooreejo Dowla Senegaal jaɓi hankadi, e jaati, eɓɓoore ndee.
Ndeen noon, e innde Renndo Fulɓe Winndere ndee kala, e ngardiigu Tabital Pulaaku Winndere, e innde kadi ARP-Tabital Pulaagu Senegaal, eɗen njottina koohoowo men Persidaa Maki SAL, Hooreejo Dowla Senegaal, jettooje men ɓurɗe teeŋtude, e kaaɗdi njettoor; jettooje men gonduɗe e needi e rewtaare.
Batu14 settammburu 2020 oo, wonnoo faandaare mum ko hollude Persidaa Maki SAL ko arsitekto men Moktaar Bah fuɗɗii koo timminde, e daawal gadanal, e ayaawo mahgol Resorde Pinal ndee. Ɗuum ko caggal nde o holliri ɗum ñande batu amen mbo 03 settamburu 2020 jawtuɗo oo, baɗnooɗo to Birooji AGETIP too, haa mbaɗ-mi heen ciimtol neldu-mi.
Écomusée peul
Publiée par Adama Dia sur Dimanche 27 septembre 2020
Nde wonnoo ko e lohre Koronaawiris wonaa noon, batu heƴƴanki nguu haanaano heewde yimɓe haa ɓurta ko foti wonde koo. Yimɓe Tabital Pulaaku Winndere nayo (04) na tawanoo :
- Alhajji Alfaa Aamadu Jallo, Hooreejo tabital Pulaaku Winndere
- Fari Siilat Kah, Hooreejo Goomu Rewindo golle eɓɓoore Aañam ndee, wonande Tabital Pulaaku Winndere, tawi ko ARP-TPS tammbanii ɗum golle ɗee
- Defaa Mammadu Wan, jeyaaɗo e Goomu Rewindo nguu
- Mammadu Alasan Bah, jeyaaɗo e Goomu Rewindo nguu.
Koohoowo men tedduɗo, hono Farba Ngom, dipite-meer Aañam, pewjuɗo oo yuɓɓini jiidal ngal, omo tawaa kanko ne, kam e yimɓe Aañam ɓe o ardunoo.
Yanti heen noon, huufnooɓe ɓee golle ɗee ñande heen. Ɓeen ngoni:
- Musiɗɗo men Alhajji Maalik Gay, Dirikteer AGETIP oo
- Musiɗɗo men Moktaar Bah, arsitekto baɗɗo oo golle daawal gadanal ngal, kam e
- Gooto e gollidiiɓe mum ɓee.
Caggal nde Moktaar Bah holliri widewoo eɓɓo mahgol Resorde ngol, Persidaa Maki SAL holliri heen yi’annde mum. O ɓuri teeŋtinde noon yiɗde yoo ñemmbirɗe e ayaawooji pulaagu ɗii ɓeydo heen feññineede, tawa en njejjitaani noon wonde eɓɓoore ndee ko nde eɓɓoore pinal Fulɓe hakkunde-leyɗeere, kadi ko nde eɓɓoore Afrik ne fof. Ko nde ñemmbirde, maanditorde, wonande Fulɓe e Afriknaaɓe kala.
Nde o gasni ɗoon, Persidaa Maki SAL totti konngol Fari Siilat Kah, rewni heen Hooreejo Alfaa Aamadu Jallo, e Mammadu Alasan Bah e Alhajji Maalik Gay, mbele kamen ne ɓe ɓeyda heen miijooji maɓɓe.
Caggal nde ɓee fof kaali haa gasi, Persidaa Maki SAL wi’i o seedtiima yahdu golle ɗee, tee o weltiima heen ne kay ; o wi’i hankadi o jaɓii haa timmi eɓɓoore Resorde Pinal Fulɓe nde Aañam Godo ndee. Kadi maa o jokku e duysude golle ɗee, o waɗa heen kala ko o waawi, mbele ndee ɗoo eɓɓoore tammbiinde teddungal, moƴƴere, waɗnde faayiida, na waawa timmude e jam.
Ko ɗoon noon batu nguu timmi, hankadi yimɓe njalti haaldoyde e jaayndeyankooɓe, ɗo damal Palee Persidaŋsiyel ɗoo.
Sikke alaa, ndee ɗoo ñalaande wonii ñalaande mawnde, teskiniinde, e nder daartol men, kam e nder daartol Afrik e hoore mum ne kay ; sabu Fulɓe leyɗeele 28 Afrik ɗee, yantude e ɓe jasporaa ɓee fof, ndunnjanii fuɗɗaade winnditde hankadi daartol mu’en, tawa ko kamɓe mbaɗi, mbaɗani ko’e mu’en, mbaɗani kadi yontaaji garooji ɗii kala. Jooni oon, heddii ko heblanaade golle garooje ɗee :
- Puɗɗagol golle ɗee tigi rigi, ko heen jeyaa.
- Heɓde kaalis gollirɗo e hisnude kuutoragol mum, ko toon, so wonaani nii hoore boom.
- Yuɓɓinde ngardiigu golle Resorde ɗee, ngam Yiirlirde nde, ko heen.
- Fuɗɗaade ɗaɓɓitde e heɓtinde nokkuuji e cewle ɗo geɗe loowdi Resorde Pinal ɗee ndoɓindoytee walla ɓulnoytee, gila e memotooɗe haa e miijiyankooje (aadaaji, neesu, finaa-tawaa Fulɓe, e sehilaaɓe Pulaagu, ekn.), ɗo woni kala e Afrik ɗo Fulɓe ngoni ɗoo, kam e nder winndere ndee kala, ko ko yonti hankadi.
Tabital Pulaaku, e denndaangal jeyaaɓe ɓee e golle Resorde Pinal Fulɓe ndee, gooto e men kala ɗo o heedi ɗoo, yoo en keblano golle men pa’aaɗe ɗee.
Ndakaaru, ñande 18 settammburu 2020
Wonande Goomu Rewindo nguu