DINGIRAL FULBE
  • Renndo
  • Pinal
  • Dawrugol
  • Winndere
  • Jeewte e Roɓindo Jaayndeeji
  • Coftal Ɓalli
samedi, février 27, 2021
  • Login
  • Accueil
  • Société
  • Economie
  • Politique
  • Coronavirus
  • Afrique
  • Monde
  • Sport
Pas de résultat
Voir tous les résultats
  • Accueil
  • Société
  • Economie
  • Politique
  • Coronavirus
  • Afrique
  • Monde
  • Sport
Pas de résultat
Voir tous les résultats
dingiral fulbe
Pas de résultat
Voir tous les résultats
Accueil Pinal

INƊE KEEWƊE E LEÑOL GOOTOL

par dingiralfulbe
12 août 2020
Reading Time: 6min read
0
INƊE KEEWƊE E LEÑOL GOOTOL
Share on FacebookShare on Twitter

A LIRE AUSSI

Sénégal: ÉCOMUSEE INTERNATIONAL PEUL DE AGNAM GODO (video)

GALLE FITIRAMGOLLAAGU TO AANYAM GODO (video)

28 septembre 2020
Duko gini ɗee arani ko joom joweeji en.

Duko gini ɗee arani ko joom joweeji en.

30 juin 2020

Inɗe keewɗe e dow pullo, ko ɓuri heewde heen wonaa feccude fulɓe umminnoo ɗum. Ko fulɓe ngoni yaawɓe abbitaade e no goɗɗo noddirta ɗum en. Leñol fof ko ɓuri heewde won no wiyata leñol ngol no ngola leñol wiyataa ɗum. So en ndokkii yeru ; leñol arab, kamɓe ɓe njaɓi ko innireede arab, kono noon ɗuum haɗaani fulɓe mbiyata ɓe ko cappaato, jolfuɓe mbiyata ɓe ko naar, sooninke e bammbaraaɓe mbiyata ɓe ko surake, so tawii wonaa noon peewniton ngati miin mi hoɗdaani e sooninkooɓe e bammbaraaɓe, kono kam haalennde nde woɗɗaani surake.
Ɗuum fof noon haɗaani arabeeɓe ɓe heddaade e innde inniri koye mum en nde arab, kono so a tawii aarabe e nder fulɓe a wiyii mo cappaato o wiyat ma eey, so tawii ko e nder jolfuɓe so a wiyii aarabe o naar, o wiyat ma eey ( na’am ) so a tawii mo e nder sooninkeeɓe a wiyii mo hoɗo surake woni o wiyat ma mbiɗoni, tuubakooɓe kadi noddirta aarabeeɓe ko moor. Kono ɗuum fof haɗaani ɓe won’de aarabeeɓe e e dow ngootaagu maɓɓe e nder reedu aduna o, so binndital leñi leydi na waɗee ko e innde aarabe ɓe mbinndittoo. Fulɓe ne inɗe keewɗe ɗe ko neɗɗoo o gooto tan toɗɗinoo,ko leñi goɗɗi ngarata ngarda e inɗe mum en e dow pullo o gooto, heddii noon ɗaɓɓooɓe fartaŋŋe ngam seerndude mooltii e ɗeen inɗe etii feccirde ɗum leñol ngol , ngam won’de fulɓe jaaɓtooɓe jaɓanooɓe woɗɓe , ɓe njaaɓti e ɗuum kala ko innu-ɗaa ɓe , ɓe ngonta ɗuum kamɓe fulɓe ɓe. Ñeeñaagu fulɓe kadi walliti leñol ngol e ceeraagu mum, wonti ko gayno o tan wiyetee pullo. Hanti leñol ngol wuuri e leñam-leñaagu e nder mum wonti tonngol ngol neɗɗo tonngi hoyre mum, ɓe nguuri nguurndam gorko pullo o debbo pullo, pullo yara ɓirdugal, pulaagu ko kosam ɓiraaɗam kala ko ɓawli ittu jeyaaka heen. Tawa noon wuurde kosam e wuurde haako fof ko yo a wuur e jam tan ” AWO , AYNO , AAWO EKN…EKW…” fof ko guurdugal tan, jogaade sawru nayi e jogaade gese follere walle gese kañnje fof ko darnirgal galle tan, gooto heen fof noon joganoo ko liggotoo ko politik, haa politik o waɗta ammbude ( ooyde ) woɗɓe ɓe e won’de ko o woni ko.
Tan hankadi hinnde ( meccal ) heen fof doolnaa heertiniraa neɗɗo-neɗɗo waɗtaa jeyi doneteeɗo, yimɓe ɓe keddii e haalde ɗemngal mum en pulal kadi ina mbiya kanum en tawde ngaynaani ɓiraani tan ngonaa fulɓe, yimɓe ɓe nguurdi noon natti naatdude suuɗdu hoɗannde. Haa jooni noon ɗuum na sinndii e fulɓe, ngati hay pinal tv tele ñikluɗo mi haa mbiɗo winnda ndee ɗoo winndannde o, nani olloo daande dow : PULLO KO NGAYNAAKA!! tawi noon hannde ko pullo mo ɗemngal o woni keɓtinaaɗo e nder aduna o woni e limoore leñi aduna ɗi, ko oon pullo foti haaleede e holleede e jaayɗe haala e jaayɗe binndi fof. Kadi haa jooni yoga e jaaynooɓe e yoga e haalooɓe e rajooji ɗemngal pulaar ngabbitii ko e nguun ñeeñaagu ngaadanteewu, haala ɓeen ɗoon wayɓe noon e nder kaalirɗe ɗe haala mum en ina heewi gorko walla debbo jontaaɗo o , pullo bayɗo nii baytuɗo ni, haa jooni yimɓe ɓe ina ɗesaa waasde fotndeede. Ngati haa jooni so hiirde naalanke feŋaama e dingire ngenndiije mawɗe ko wayi no bamako walla nuwasot walla dakaar, haa nii e leyɗe orop , so yimɓe ɓe nootiima e keewal e oon ɗoon galle ngenndiijo, gooto fof ko ko soodi kayitol mum naatirgol ina jooɗii dow heen. Naalanke o naata , ko o naalanke potɗo ardude e nelal fayde e yonta ka o hawri ka, o rewna nelal ngal e oolel daande makko, mbele oolel ngel sarana mo nelal makko ngam o dañii fartaŋŋe renndin’de keeweendi yimɓe keewirndi ni. Ɗoon oon naalanke… alaa ko o miijotoo so wonaa wullan’de neɗɗo gooto, rewde e innde e yettoode, ngam ko oon woni galo ɗaminaaɗo, oon ne so ina ɗoon haftoo dolokke mum wirna yeeɓatnooɓe, hiirde wonta hakkude juurooɓe e juureteeɗo. Ɗuum fof ko e riiwtude ngootaagu e potal renndo jeyaa, ko tonngaade e salndu na yirloo ɗo gootel. Galo wota waɗ baɗe ɗe mo wonaa galo waawaa waɗde tawa ko e tente denndaaɗe nodduɗe jeyi potal. Waɗan’de naalanke ina jogii damal tawa wonaa juurde ɗum e nder dingiral jeyipotal , waɗan’de naalanke leydi mum daraniiɗo leydi mum e diiwan mum baɗal nafowal, ɗuum wayi kono mahde opitaal walla mahde janngirde ngam leydi mum ni, ngati naalanke guurnoowo leydi so a wuurnii ɗum ko ndiin leydi nguurnuɗaa, naalanke daranii leydi mum wayi tan kono rajo e tele ni, ko ɓamtirgel ɗemngal guurnirgel leydi.
Ɗeen kiirɗe juurle e yettondirde e jummbondirde , Ko ɗuum tonngi ko tonngii e naalankooɓe fulɓe ko, won’de ɓe yimooɓe yimɓe waasde ɓe won’de yimanooɓe yimɓe, ko ɗuum waɗi ko ɓuri heewde e naalakooɓe fulɓe so heen gooto fuɗɗiima ñooftaade tan ɓoggol ngol saƴƴat ɗum ruttoo e sara salndu ndu. Ɗuum woni ruttitaade e ñeeñaagu ngaadanteewu ngu, wonta e abbaade e yimɓe na wiya ko yontaaɓe na waɗa kiirɗe ɗe ndiwaani yimɓe 10. Ñeeñaagu ngaadanteewu ngu ko e ngooroondi mahdi renndo jeyaa, nde tawnoo renndo fof jogii ko calɗi tammbiiɗi ɗum ,ñeñaagu ngaadanteewu ngu ko ɓaargal ( esel ) ngati hade jaŋde dipolom saaktaade e renndo ngo , ko ñeñaagu ngaadanteewu ngu joganinoo renndo ngo daande kumpital mum, ko kamɓe ngonnoo jaayngel renndo , ngeel ɗoon jaayngel noon ko kanum wonti hannde jaayno tamɗo kayitaaji, laawɗinanaa taatde e sor-sortude e bate e juuwde e kala kaɓe, waawa artiran’de yimɓe wiyaa waɗaa. Ko kaan mbaawka ñeñaagu hanki joganinoo renndo mum. Ko mbiynoɗen fulɓe na njaawi jaaɓtude e ko goɗɗo addani ɗum en walla ko goɗɗo wiyi ɗum en; ina woodi ɗo fulɓe mbiyata koye mum en fulaaɓe walla fulaadu walla fulaakunnda, ɗee ɗoo inɗe fof ko goɗɗo noddiratnoo ɓe noon , hono no ɓe noddirta cappaato ni walla no jolfo noddirta naar ni, kono noon fulɓe ɓe njaɓti inɗe ɗe ina innitoroo ɗum , tee noon sakkitoode ɗeen inɗe fof ko ɗemɗe janane, nde tawoo neɗɗo fof won no noddirta neɗɗo goɗɗo koɗo e mum, ko ɓuri heewde kala boɗeejo mo wonaa cappaato pullo wiyata ɗum ko tuubaak. Kamɓe fulɓe ɓe nde yoga e hoɗdiiɓe maɓɓe inniriɓe fulaa nde , ɓe ngartiroyi ndeen innde ɓe ɓeyditi heen “ɓe” innde nde wonti fulaaɓe. Eɓe potnoo anndude ko fulɓe tan woni ɗoon, janano o kanum ko fulaa waawi wiyde, kamɓe fulɓe ɓe , ɓe mbaasa rewtaade e mo waawaa wiyde pullo no wiyata ni.
Kadi ina foti faamee inɗe leñi ɓooyɗi ɗi weeɓaani anndeede ko addi inɗe majji, so en ndokkii yeru e leñol pul – ful. “Lo” walla “ɓe” ko ɗuum woni ko ɗemngal pulal jeyi e innde nde, ” lo – ɓe ” ko ɗuum rokki innde nde won’de neɗɗo, ngati hay nagge ina wona pul walla ful, kono nde tawnoo wonaa neɗɗo “lo” walla “ɓe” ɓeydetaake heen, ɓeydetee heen ko” li “wallal ” le”, wona nayi pul fuli walla nagge ful fule. PUL – FUL ko ndenndaani aduna, mi anndaa noon hol ɗemngal gadingal innude ɗum, ina laaɓi mi kam huunde heewani innude walla noddude hoyre mum.
Ko ɗuum rokki humpito pul – ful ko ɗemɗe ɗee fof ndenndi ɗum, kadi innde nde ko ko ɓooyi wuurde e aduna.
Ɗemngal pulal ngal kanum addi ko lo – ɓe, ɓeydi ɗum e pul – ful, woni pullo – fulɓe. Ɗemɗe goɗɗe ɗee ne ngarat tan ƴetta pul – ful, ɓeyda heen ɗemngal mum en hono no pulal ɓeydiri lo – ɓe ni.
Yoga e ɗemɗe ɓeydata e ful ko “aani” innde nde wonta fulaani, fulaake , fulaya, fulaadu, innde nde gooto fof arat tan ƴetta ɗum jokka heen haala ɗemngal mum.
So tawii ko arab innde nde haaɗi ko e alkulal “b” jooni noon ɗemngal fof ara jokka heen jokkol mum; cappaato o jokka heen iyyu wonta arab iyyu, arab+iyyu=arabiyyu, so tawii ko pullo ɓeydata e arab tan ko “o” walla “ooɓe” wonta arabo – arabooɓe hono no pul lo ni tan.
Ɗuum nanndaani e inɗe leñi kese ɗe ko wayi no cappaato garɗo fof inna innde mum: cappaato naar surake walla suraake.

Idrissa ka binndo biɗto

Tags: fulɓeInɗeINƊE KEEWƊE E LEÑOL GOOTOLko ɓuri heewde

en relation Des postes

Sénégal: ÉCOMUSEE INTERNATIONAL PEUL DE AGNAM GODO (video)
Pinal

GALLE FITIRAMGOLLAAGU TO AANYAM GODO (video)

28 septembre 2020

Kohoowo men tedduɗo, hono Persidaa Maki SAL, Hooreejo Dowla Senegaal, teddinirii en kadi, ngol woni laawol 3ol gila oktoobar 2017,...

Duko gini ɗee arani ko joom joweeji en.
Pinal

Duko gini ɗee arani ko joom joweeji en.

30 juin 2020

Aamadu tijjaani kan keblo heblooɓe, miije ma miijtaama no feewwi, kono ngaanumma kadi daňaama heen ɗo heeɗo am ga. Haa...

Pulaar dee haa hannde na jokki luɓaade kaalanɗe.
Pinal

Pulaar dee haa hannde na jokki luɓaade kaalanɗe.

31 mai 2020

Ngati "kelme" ko ɗemngal capatal, kelme wiyetee e ɗemngal pulal ko kaalanɗe-haalannde. Kala huunde foti jibin'de ko hono ɗum. Ko...

RTS
Pinal

RTS mo Sénégal

28 mai 2020

Eteskuya am ko fayti e "films" gila e film roosa, filma marimaar, e won filmuuji goɗɗi gadinooɗi. Yeeɓatnooɓe ɗiin filmuuji...

Prochain article
le président Guelleh «décidera au moment voulu»

le président Guelleh «décidera au moment voulu»

Laisser un commentaire Annuler la réponse

Votre adresse de messagerie ne sera pas publiée. Les champs obligatoires sont indiqués avec *

Faire un Don

so oɗon njiɗi addude ballal e haalirde ndee.
PUBLICITÉ

Recent Stories

  • les autorités étaient-elles au courant de son déplacement ?
  • Les premières livraisons mondiales Covax sur le continent africain

Categories

  • Afrique
  • Coftal Ɓalli
  • Coronavirus
  • Dawrugol
  • Economie
  • Faits-divers
  • Jeewte e Roɓindo Jaayndeeji
  • Monde
  • Non classé
  • Pinal
  • Politique
  • Renndo
  • Société
  • Sport
  • video
  • Winndere

Suivez nous

Facebook Twitter Instagram
  • Soumettre article / Neldu Winndannde
  • Contact / Njokkondiren
  • plan du site

© 2020 dingiralfulbe

Pas de résultat
Voir tous les résultats
  • Accueil / Damal
  • Société
  • Politique
  • Sport
  • Afrique
  • Monde
  • video
  • Renndo
  • Pinal
  • Dawrugol
  • Winndere
  • Jeewte e Roɓindo Jaayndeeji
  • Coftal Ɓalli
  • Contact / Njokkondiren
  • Soumettre article / Neldu Winndannde

Welcome Back!

Login to your account below

Forgotten Password?

Create New Account!

Fill the forms bellow to register

All fields are required. Log In

Retrieve your password

Please enter your username or email address to reset your password.

Log In