Inɗe keewɗe e dow pullo, ko ɓuri heewde heen wonaa feccude fulɓe umminnoo ɗum. Ko fulɓe ngoni yaawɓe abbitaade e no goɗɗo noddirta ɗum en. Leñol fof ko ɓuri heewde won no wiyata leñol ngol no ngola leñol wiyataa ɗum. So en ndokkii yeru ; leñol arab, kamɓe ɓe njaɓi ko innireede arab, kono noon ɗuum haɗaani fulɓe mbiyata ɓe ko cappaato, jolfuɓe mbiyata ɓe ko naar, sooninke e bammbaraaɓe mbiyata ɓe ko surake, so tawii wonaa noon peewniton ngati miin mi hoɗdaani e sooninkooɓe e bammbaraaɓe, kono kam haalennde nde woɗɗaani surake.
Ɗuum fof noon haɗaani arabeeɓe ɓe heddaade e innde inniri koye mum en nde arab, kono so a tawii aarabe e nder fulɓe a wiyii mo cappaato o wiyat ma eey, so tawii ko e nder jolfuɓe so a wiyii aarabe o naar, o wiyat ma eey ( na’am ) so a tawii mo e nder sooninkeeɓe a wiyii mo hoɗo surake woni o wiyat ma mbiɗoni, tuubakooɓe kadi noddirta aarabeeɓe ko moor. Kono ɗuum fof haɗaani ɓe won’de aarabeeɓe e e dow ngootaagu maɓɓe e nder reedu aduna o, so binndital leñi leydi na waɗee ko e innde aarabe ɓe mbinndittoo. Fulɓe ne inɗe keewɗe ɗe ko neɗɗoo o gooto tan toɗɗinoo,ko leñi goɗɗi ngarata ngarda e inɗe mum en e dow pullo o gooto, heddii noon ɗaɓɓooɓe fartaŋŋe ngam seerndude mooltii e ɗeen inɗe etii feccirde ɗum leñol ngol , ngam won’de fulɓe jaaɓtooɓe jaɓanooɓe woɗɓe , ɓe njaaɓti e ɗuum kala ko innu-ɗaa ɓe , ɓe ngonta ɗuum kamɓe fulɓe ɓe. Ñeeñaagu fulɓe kadi walliti leñol ngol e ceeraagu mum, wonti ko gayno o tan wiyetee pullo. Hanti leñol ngol wuuri e leñam-leñaagu e nder mum wonti tonngol ngol neɗɗo tonngi hoyre mum, ɓe nguuri nguurndam gorko pullo o debbo pullo, pullo yara ɓirdugal, pulaagu ko kosam ɓiraaɗam kala ko ɓawli ittu jeyaaka heen. Tawa noon wuurde kosam e wuurde haako fof ko yo a wuur e jam tan ” AWO , AYNO , AAWO EKN…EKW…” fof ko guurdugal tan, jogaade sawru nayi e jogaade gese follere walle gese kañnje fof ko darnirgal galle tan, gooto heen fof noon joganoo ko liggotoo ko politik, haa politik o waɗta ammbude ( ooyde ) woɗɓe ɓe e won’de ko o woni ko.
Tan hankadi hinnde ( meccal ) heen fof doolnaa heertiniraa neɗɗo-neɗɗo waɗtaa jeyi doneteeɗo, yimɓe ɓe keddii e haalde ɗemngal mum en pulal kadi ina mbiya kanum en tawde ngaynaani ɓiraani tan ngonaa fulɓe, yimɓe ɓe nguurdi noon natti naatdude suuɗdu hoɗannde. Haa jooni noon ɗuum na sinndii e fulɓe, ngati hay pinal tv tele ñikluɗo mi haa mbiɗo winnda ndee ɗoo winndannde o, nani olloo daande dow : PULLO KO NGAYNAAKA!! tawi noon hannde ko pullo mo ɗemngal o woni keɓtinaaɗo e nder aduna o woni e limoore leñi aduna ɗi, ko oon pullo foti haaleede e holleede e jaayɗe haala e jaayɗe binndi fof. Kadi haa jooni yoga e jaaynooɓe e yoga e haalooɓe e rajooji ɗemngal pulaar ngabbitii ko e nguun ñeeñaagu ngaadanteewu, haala ɓeen ɗoon wayɓe noon e nder kaalirɗe ɗe haala mum en ina heewi gorko walla debbo jontaaɗo o , pullo bayɗo nii baytuɗo ni, haa jooni yimɓe ɓe ina ɗesaa waasde fotndeede. Ngati haa jooni so hiirde naalanke feŋaama e dingire ngenndiije mawɗe ko wayi no bamako walla nuwasot walla dakaar, haa nii e leyɗe orop , so yimɓe ɓe nootiima e keewal e oon ɗoon galle ngenndiijo, gooto fof ko ko soodi kayitol mum naatirgol ina jooɗii dow heen. Naalanke o naata , ko o naalanke potɗo ardude e nelal fayde e yonta ka o hawri ka, o rewna nelal ngal e oolel daande makko, mbele oolel ngel sarana mo nelal makko ngam o dañii fartaŋŋe renndin’de keeweendi yimɓe keewirndi ni. Ɗoon oon naalanke… alaa ko o miijotoo so wonaa wullan’de neɗɗo gooto, rewde e innde e yettoode, ngam ko oon woni galo ɗaminaaɗo, oon ne so ina ɗoon haftoo dolokke mum wirna yeeɓatnooɓe, hiirde wonta hakkude juurooɓe e juureteeɗo. Ɗuum fof ko e riiwtude ngootaagu e potal renndo jeyaa, ko tonngaade e salndu na yirloo ɗo gootel. Galo wota waɗ baɗe ɗe mo wonaa galo waawaa waɗde tawa ko e tente denndaaɗe nodduɗe jeyi potal. Waɗan’de naalanke ina jogii damal tawa wonaa juurde ɗum e nder dingiral jeyipotal , waɗan’de naalanke leydi mum daraniiɗo leydi mum e diiwan mum baɗal nafowal, ɗuum wayi kono mahde opitaal walla mahde janngirde ngam leydi mum ni, ngati naalanke guurnoowo leydi so a wuurnii ɗum ko ndiin leydi nguurnuɗaa, naalanke daranii leydi mum wayi tan kono rajo e tele ni, ko ɓamtirgel ɗemngal guurnirgel leydi.
Ɗeen kiirɗe juurle e yettondirde e jummbondirde , Ko ɗuum tonngi ko tonngii e naalankooɓe fulɓe ko, won’de ɓe yimooɓe yimɓe waasde ɓe won’de yimanooɓe yimɓe, ko ɗuum waɗi ko ɓuri heewde e naalakooɓe fulɓe so heen gooto fuɗɗiima ñooftaade tan ɓoggol ngol saƴƴat ɗum ruttoo e sara salndu ndu. Ɗuum woni ruttitaade e ñeeñaagu ngaadanteewu ngu, wonta e abbaade e yimɓe na wiya ko yontaaɓe na waɗa kiirɗe ɗe ndiwaani yimɓe 10. Ñeeñaagu ngaadanteewu ngu ko e ngooroondi mahdi renndo jeyaa, nde tawnoo renndo fof jogii ko calɗi tammbiiɗi ɗum ,ñeñaagu ngaadanteewu ngu ko ɓaargal ( esel ) ngati hade jaŋde dipolom saaktaade e renndo ngo , ko ñeñaagu ngaadanteewu ngu joganinoo renndo ngo daande kumpital mum, ko kamɓe ngonnoo jaayngel renndo , ngeel ɗoon jaayngel noon ko kanum wonti hannde jaayno tamɗo kayitaaji, laawɗinanaa taatde e sor-sortude e bate e juuwde e kala kaɓe, waawa artiran’de yimɓe wiyaa waɗaa. Ko kaan mbaawka ñeñaagu hanki joganinoo renndo mum. Ko mbiynoɗen fulɓe na njaawi jaaɓtude e ko goɗɗo addani ɗum en walla ko goɗɗo wiyi ɗum en; ina woodi ɗo fulɓe mbiyata koye mum en fulaaɓe walla fulaadu walla fulaakunnda, ɗee ɗoo inɗe fof ko goɗɗo noddiratnoo ɓe noon , hono no ɓe noddirta cappaato ni walla no jolfo noddirta naar ni, kono noon fulɓe ɓe njaɓti inɗe ɗe ina innitoroo ɗum , tee noon sakkitoode ɗeen inɗe fof ko ɗemɗe janane, nde tawoo neɗɗo fof won no noddirta neɗɗo goɗɗo koɗo e mum, ko ɓuri heewde kala boɗeejo mo wonaa cappaato pullo wiyata ɗum ko tuubaak. Kamɓe fulɓe ɓe nde yoga e hoɗdiiɓe maɓɓe inniriɓe fulaa nde , ɓe ngartiroyi ndeen innde ɓe ɓeyditi heen “ɓe” innde nde wonti fulaaɓe. Eɓe potnoo anndude ko fulɓe tan woni ɗoon, janano o kanum ko fulaa waawi wiyde, kamɓe fulɓe ɓe , ɓe mbaasa rewtaade e mo waawaa wiyde pullo no wiyata ni.
Kadi ina foti faamee inɗe leñi ɓooyɗi ɗi weeɓaani anndeede ko addi inɗe majji, so en ndokkii yeru e leñol pul – ful. “Lo” walla “ɓe” ko ɗuum woni ko ɗemngal pulal jeyi e innde nde, ” lo – ɓe ” ko ɗuum rokki innde nde won’de neɗɗo, ngati hay nagge ina wona pul walla ful, kono nde tawnoo wonaa neɗɗo “lo” walla “ɓe” ɓeydetaake heen, ɓeydetee heen ko” li “wallal ” le”, wona nayi pul fuli walla nagge ful fule. PUL – FUL ko ndenndaani aduna, mi anndaa noon hol ɗemngal gadingal innude ɗum, ina laaɓi mi kam huunde heewani innude walla noddude hoyre mum.
Ko ɗuum rokki humpito pul – ful ko ɗemɗe ɗee fof ndenndi ɗum, kadi innde nde ko ko ɓooyi wuurde e aduna.
Ɗemngal pulal ngal kanum addi ko lo – ɓe, ɓeydi ɗum e pul – ful, woni pullo – fulɓe. Ɗemɗe goɗɗe ɗee ne ngarat tan ƴetta pul – ful, ɓeyda heen ɗemngal mum en hono no pulal ɓeydiri lo – ɓe ni.
Yoga e ɗemɗe ɓeydata e ful ko “aani” innde nde wonta fulaani, fulaake , fulaya, fulaadu, innde nde gooto fof arat tan ƴetta ɗum jokka heen haala ɗemngal mum.
So tawii ko arab innde nde haaɗi ko e alkulal “b” jooni noon ɗemngal fof ara jokka heen jokkol mum; cappaato o jokka heen iyyu wonta arab iyyu, arab+iyyu=arabiyyu, so tawii ko pullo ɓeydata e arab tan ko “o” walla “ooɓe” wonta arabo – arabooɓe hono no pul lo ni tan.
Ɗuum nanndaani e inɗe leñi kese ɗe ko wayi no cappaato garɗo fof inna innde mum: cappaato naar surake walla suraake.
Idrissa ka binndo biɗto